---

 

24. april
(organizator dneva - folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče)

Blagovnica Brežice (gostilna Štefanič) - dopoldan

Galerija 1 - Foto: Rok Kopina

Prosvetni dom Artiče - zvečer

Galerija 2 - Foto: Matej Kramžer

 

25. april
(organizator dneva - Folklorna skupina Javorje)
Galerija - Foto: Rok Kopina

Plesalci skupine Dunedin so se zbrali leta 1970, da bi organizirali mednarodni folklorni festival v Edinburghu na Škotskem. Prvi festival so pripravili leta 1971 in ga vse do danes uspešno pripravljajo.
Člani se srečujejo tedensko, skupina pa organizira tudi uradno skupščino s plesom in dva neuradna letna plesa vsako leto – te prireditve so odprte tudi za plesalce drugih skupin.
Dunedin plesalci bodo na festivalu predstavili naslednje ljudske škotske plese:

ŠKOSTKI PODEŽELSKI PLESI so postali priljubljeni v 18. stoletju. Plesali so jih v velikih sobanah na lesenih tleh, zato so plesalci nosili mehke copate in plesali v majhnih skupinah (imenovanih ‘sets’), ponavadi sestavljenih iz štirih parov (lahko tudi samo dva para ali pa celo šest parov). Plesi so sestavljeni iz različnih figur, vsak par pa zapleše vse figure. Tako mora biti ples ponovljen vsaj štirikrat. Za nastop na odru bodo plesalci predstavili ples le enkrat ali dvakrat.
Poznamo tri oblike podeželskih plesov: strathspeys (ki so počasni in posebnost Škotske), jigs in reels (ki pa sta hitrejša).
Veliko plesov se je do danes ohranilo še iz 18. stoletja, še posebej pa so bili popularni v 50-ih letih, ko so se razširili povsod po svetu.

PLESI CEILIDH (izgovorjava ‘kejli’) imajo podobne korake in formacije kot podeželski plesi, a so manj formalni in ponavadi nimajo omejitev v številu plešočih parov. Večinoma se plešejo v krogu. Ti plesi so popularni na porokah, Hogmanayih (novoletni dan) in podobnih srečanjih. Še vedno nastajajo novi plesi tega tipa – en je poimenovan celo po festival Dunedin.

HIGHLAND DANCES (plesi iz škotskega višavja) se večinoma plešejo solo in vsebujejo t.i. ‘setting’ korake – najbolj znana primer sta plesa Highland Fling in Gillie Chalium (izgovorjava ‘gili kajlm’ – ples z mečem), poznani pa so tudi drugi. Nekateri med njimi izhajajo iz 18. stoletja. Plesi škotskega višavja so del tekmovanja na igrah Highland, ki jih poleti prirejajo v več delih Škotske.

FOURSOME REEL je oblika starega škotskega plesa, ki je sestavljen iz dveh delov: ‘reel’ je del, kjer se plesalci sunkoviti vrtijo drug mimo drugega, ‘step’ pa je drugi del, kjer plesalci plešejo s partnerjem in prikazujejo kompleksne korake.

ŠKOTSKI STEP prav tako izhaja iz tradicionalnih ‘reel in step’ plesov. V 19. stoletju so že skoraj izumrli (vendar so Škoti, ki so emigrirali v Kanado in Ameriko, začeli ta ples obujati tam). Step so plesali na različnih podlagah, zato so plesalci nosili trše čevlje. Škotski step se je ohranil na zahodni in severni obali Škotske. Prav plesalci skupine Dunedin pa so ga začeli predstavljati na njihovih festivalih. Kostumi so posebej oblikovani za step. Na festivalu bodo predstavili dva kostuma, narejena na osnovi obleke aristokracije v 16. stoletju, drugi pa na osnovi oblek žena ribičev iz Newhavena iz začetka 20. stoletja.

”SAULĖ”, LITVA

Šiauliai univerzitetna folklorna glasbena skupina ‚Saule‘ nastopa od leta 1972. Skupina je dobro poznana doma in v tujini.

Trenutno je v skupini več kot 30 študentov, lektorjev, šolskih učiteljev in veteranov. Skupina se udeležuje mednarodnih festivalov, kjer pogosto dobivajo plakete in nagrade.

Nastopali so že v Belgiji, na Danskem, v Estoniji, Veliki Britaniji, na Hrvaškem, Kubi, Nizozemskem, v Latviji, na Poljskem, Kitajskem, na Malti, na Madžarskem, v Rusiji, Švedski, Češki, Nemčiji, Franciji, Norveški, ZDA, Braziliji.

Skupina je posnela in izdala 8 zgoščenk.

‚Saule‘ je bila nominirana za najboljšo litvansko folklorno glasbeno skupino leta 1999 za vrhunski kreativni dosežek in prejela ‚Aukso paukšte‘ (Zlato plaketo).

Spored skupine vsebuje priredbe ljudske glasbe in pesmi pa tudi tradicionalne plese litvanske folklore.

Vse do 19. stoletja so Litvanci plesali predvsem ob spremljavi pesmi. V 19. stoletju so se v Litvi začeli razširjati plesi iz evropskega področja, skupine glasbenikov, ki so bile prisotne na zabavah in porokah, so se preoblikovale.

Trenutno v skupini predstavljajo naslednje inštrumente: violina, harmonika, trstenke, kontrabas, bobni, panove piščali, dude. Repertoar glasbenikov sestavljajo polke, valčki in marši.

Začetke litvanskih ljudskih plesov lahko uvrstimo v sredino 19. stoletja. V 20. stoletju so začeli plese prirejati za nastopanje na odru.

Spored folklorne plesne skupine ‚Saule‘ vsebuje stilizirane parne plese: kvadrilje, polke. Plesalci predstavljajo nekatere plese obuti v lesene cokle – to so čevlji, ki so jih nosili prebivalci regije Samogitia.

Nekoč so Litvanci peli a cappella – brez spremljave inštrumentov. Sedaj pa vse bolj uporabljajo glasbeno spremljavo. Pevski spored vsebuje poročne, ljubezenske in romantične pesmi.

 

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO 'PLETER' DUGOPOLJE

Kulturno umetniško društvo 'Pleter' iz Dugopolja je bilo ustanovljeno leta 1998 v Dugopolju (občina s približno 3000 prebivalci, 18 km oddaljena od glavnega mesta Dalmacije Splita). KUD 'Pleter' združuje približno 100 članov, ki z ljubeznijo predstavljajo tradicionalno kulturo plesov, iger in pesmi v eni ali več sekcijah.

Folklorna skupina, skupina ljudskih pevcev ter mandolinisti in tamburaši z glasbeniki na tradicionalnih inštrumentih predstavljajo ljudsko dediščino na vseh pomembnih folklornih festivalih v Republiki Hrvaški.

KUD 'Pleter' je član CIOFF-a od leta 2005. Skupina že šest let pripravlja Mediteranski folklorni festival 'Ljepota u kamenu – kamenitom'. Festival organizirajo skupaj s festivalom 'Za ljubav tance igraš' v organizaciji KUD-a 'Ante Zaninović' iz Kaštela.

 

 

POIENITA, Romunija

 

Skupina poustvarja plese vseh delov Romunije že 60 let. V tem času so se predstavili na več različnih domačih in tujih festivalih (tudi v Sloveniji so že bili). Folkloristi so znani po njihovih umetelno izdelanih kostumih, saj so ti bogati z raznimi vezeninami, pleteninami in drugimi dodatki. V bogati zgodovini delovanja društva so si prislužili tudi več nagrad na folklornih tekmovanjih, kar dokazuje dobro kvaliteto folklorne skupine.