Tako, odrasli artiški folklorniki smo zaključili še en mednarodni festival. Tokrat smo ga od 11. do 16. avgusta preživeli v Castiglione del Lagu, mestu ob jezeru Trasimeno, ki leži v pokrajini Umbrija v srednji Italiji. Poleg nas so svoje plesno izročilo italijanskemu občinstvu predstavljale še folklorne skupine iz Belorusije, Šrilanke in Albanije ter seveda domačini.

Pot smo začeli v ponedeljek, 11. avgusta, in se mimogrede za nekaj ur ustavili še v Firencah, kjer smo si ogledali glavne znamenitosti in prvič izkusili izjemno vročino, ki nas je spremljala še celo turnejo. Na cilj smo prispeli pozno popoldan, prvi festivalski dan pa je bil torek, 12. avgust, ko smo se skupine združile v povorki skozi mesto Foiano della Chiana in nato tam tudi nastopile. V naslednjih dneh so koncerti, ki so običajno trajali pozno v noč, potekali še v krajih, kot so Cortona, Badiaccia Camping Village in seveda Castiglione del Lago. V naših nastopih, ki so trajali od 25 minut do ene ure, smo zaplesali gorenjske in štajerske plese, sodelovali pa smo tudi v skupno treh povorkah in se na gradu sestali z mestnimi oblastmi.

Na splošno festival ni bil takšen, kot smo jih vajeni. Že sama organizacija je nekoliko pešala, začenši z nastanitvijo v neočiščeni telovadnici srednje šole s skupnimi tuši in pomanjkljivimi straniščnimi školjkami, kar smo si delili še s skupino s Šrilanke. Za dekleta pa je bilo verjetno najhujše dejstvo, da ni bilo niti enega ogledala. Luknje v organizaciji so se kazale še tekom tedna, vendar pa so se letos izkazali predvsem z lepimi lokacijami koncertov, tudi obiskovalcev je bilo veliko. Celostno gledano je bilo dogajanje, pripravljeno s strani organizatorjev, bolj pasivno, zato smo si aktivnosti v prostem času zrežirali sami. Ogledali smo si bližnje mesto Assisi, grad Castiglione del Lago, eno popoldne pa smo preživeli v kampu Baddiaccia, kjer smo se rekreativno sproščali ob odbojki in kopanju.

Ena stvar, ki smo jo pogrešali je bil spoznavni večer oz. druženje z ostalimi skupinami. Ne glede, za zabavo smo poskrbeli sami in bilo je je obilo, če odštejemo vsakodneven (tudi kolektiven) popoldanski spanec. Festival si bomo zagotovo zapomnili tudi po gasilskih vajah moškega dela ekipe, saj se hidrantu ob šoli enostavno niso mogli upreti; po testeninah s paradižnikovo omako in po novih mladih oboževalcih, članih pevskega zbora iz Velike Britanije, s katerimi smo en večer priredili kar svoj mini koncert.
Za nami je torej še en uspešen festival, ki nas je obogatil z novimi izkušnjami in dogodivščinami.

Fotografije so v galeriji!

Lucija Lepšina, MK

---