Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče

Na križpotju v Artičah

V soboto, 18. novembra 2006, smo v Artičah gostili akademsko folklorno skupino France Marolt iz Ljubljane. Ponovili so svoj letni koncert Na križpotju in nam tako prikazali šest plesov iz različnih pokrajin Slovenije. Domača folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče se je predstavila z dvema plesoma, zapeli pa so nam tudi Fantje artiški. Dvorana je bila polna, gledalci pa so zadovoljstvo kazali predvsem z nasmeški na obrazu. Po koncertu je sledila še večerja in skupna zabava, kjer smo se obe folklorni skupini in ostali nastopajoči poveselili in zavrteli ob zvokih harmonike.

Kostanjev piknik v Ajdovski jami

4. novembra smo si folkloristi organizirali kostanjev piknik in ogled Ajdovske jame. Na spodnjih slikah si oglejte nekaj utrinkov našega druženja, plesa, predusem pa peke in pojedine kostanja ter jajčne omlete.

POTOVANJE V MAKEDONIJO

(otroška FS skupina)

V četrtek, 14.9.2006, smo se plesalci mladinske in otroške folklorne skupine KUD Oton Župančič Artiče odpravili na mednarodni plesni festival v Makedonijo. Poleg nas se je festivala udeležilo še štirinajst skupin iz desetih evropskih držav. Z avtobusom smo potovali 21 ur, med potjo pa smo si ogledali še Beograd. Ko smo prispeli v mesto Vinica, so nas razdelili družinam, ki so nas za pet dni vzele za svoje. Vsak plesalec je dobil svojega gostitelja, ki je bil približno iste starosti.

Imeli smo štiri povorke in nastope, na katerih smo se predstavili z gorenjskimi, belokranjskimi in štajerskimi plesi. Organizatorji festivala so nas vsak dan peljali na izlet. Tako smo si ogledali jezero Berovo, planino Malaševo, muzeje in mesto Radoviš s cerkvijo Sv. Trojice, ki jo je nek bogataš dal zgraditi v svoj spomin. Imeli pa smo tudi spoznavni večere. Vsi folkloristi iz enajstih držav smo se zbrali v diskoteki in dokazali, da ne znamo plesati le na folklorne melodije, ampak tudi na moderno glasbo.

Slovo od naših gostiteljev je bilo polno objemov, solz ter želja, da se nekoč spet srečamo. Festival je minil zelo hitro, domov pa smo se vrnili z novimi dogodivščinami, novimi prijatelji in s spoznanjem, da se kljub različni kulturi, veroizpovedi in jeziku zelo dobro ujamemo. Navsezadnje nas druži ples, ki je znan vsem državam sveta - univerzalni jezik, ki ne pozna meja.

V Nemčiji je bilo zopet veselo.

(odrasla FS skupina)

Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče deluje že vrsto let. Plešemo različne plese slovenskih pokrajin. Podmladka nam ne manjka, saj v osnovni šoli Artiče delujejo dve otroški skupini, prav tako pa imamo mlajšo skupino KUD Oton Župančič. Gostovali smo že v različnih državah po Evropi. Med drugim v Franciji, Nemčiji, na Škotskem in na Poljskem. Tudi letos smo naše slovensko ljudsko izročilo, ples in petje, ponesli v svet. Tokrat v Schwalenberg v Nemčijo.

V petek, 28. julija smo pričeli z intenzivnimi vajami, da bi na festival odšli čim bolj pripravljeni. Vaje smo imeli vsak dan po štiri ure in tako dodobra izpilili še vse pomanjkljivosti. Tako je prišla težko pričakovana sreda, 2. avgust, ko smo se v večernih urah zbrali v Artičah, kjer nam je predsednica KUD Oton Župančič, Ida Ostrelič, pripravila kratek govor, ostali prisotni pa so nam zaželeli srečno pot. Tako nas je krenilo na pot kar 34 plesalcev in godcev, v upanju, da nas čaka nekaj čim lepših dni. Pot je bila kar naporna, da pa ne bi potovali naravnost v Schwalenberg in si ne ogledali še kakšno znamenitost Nemčije, smo se ustavili v lepem mestecu Nurnbergu. Ogledali smo si stari del mesta, grad, grajsko obzidje in se sprehodili ob mestni reki. Malo smo se razgibali, napolnili trebuščke in se spet podali na pot. V avtobusu je vladalo zadovoljstvo in predvsem veselje, prav nič pa ni kazalo na utrujenost od dolge vožnje, saj smo si veselo zapeli.

V večernih urah smo končno prispeli v malo mestece Schwalenberg. Sprejeli so nas domačini in organizatorji in nas napotili kar na večerjo. Po večerji smo se namestili v prijetni uličici pravih nemških hišic. Dobili smo čisto svojo in se udobno namestili v tri nadstropja. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo in kaj kmalu smo se napotili proti dvorani, kjer smo imeli spoznavni večer z ostalimi skupinami. Večer je napolnila glasba iz različnih držav po svetu, mi pa smo pričeli sklepati nova poznanstva. Poleg nas so na festivalu sodelovale še folklorne skupine iz Nemčije, Švice, Poljske, Italije, Tajske in iz Dominikanke republike. Pijača je bila zastonj, mi pa polni energije. Ob polnoči smo zapeli še pesem Vse najboljše, saj sta imela naš plesalec Janko in plesalka iz nemške skupine rojstni dan. Dobili smo še šampanjec s katerim smo nazdravili, nato pa plesali in se veselili dolgo v noč.

Naslednji dan smo imeli prosto. Skupaj z ostalimi skupinami smo si ogledali 40 metrov visoke skale, ki so ostale še od zadnje ledene dobe. Te skale ljudje častijo že vrsto let, kajti ob sončnem vzhodu, posije sonce skozi kamnito okno. Na skale smo se lahko tudi povzpeli, od koder smo imeli čudovit pogled na jezero v bližini. Nato nas je pot vodila do nemškega kipa svobode, ki ga imenujejo Hermann the Cheruscan in je visok 55,5 metrov. Naša vodička nas je nato odpeljala v bližnje mesto - Detmold, da smo lahko nakupili darilca in spominke za naše najbližje. Ker je imela cela skupina oblečene sponzorske majčke, so bili v mestu začudeni pogledi nekaj normalnega. Vsake toliko časa nas je ustavil mimoidoči in nas povprašal kdo smo in iz kod prihajamo. Seveda smo jim z veseljem povedali, da smo folklorna skupina iz Slovenije in da v njihovih krajih gostujemo na festivalu. Po napornem nakupovanju je sledil povratek domov, nato večerja, zvečer pa spet zabavni del v skupni dvorani. Ponovno smo bili polni energije in navdušili tujce. Naši godci so bili v središču pozornosti, prav tako pa tudi mi, ko smo se v zvokih harmonike pod roko vrteli z Dominikanci, Nemci, Italijani in ostalimi sodelujočimi. V jutranjih urah smo ugotovili, da bi bilo dobro, če se še malo spočijemo in se tako pripravimo za naslednji dan, ko nas čakajo prve obveznosti.

V soboto smo imeli skoraj cel dan razne obveznosti. Takoj po zajtrku smo se oblekli v noše, dekleta smo si spletle kitke in se namazale. Ko smo bili pripravljeni nas je čakala povorka s kratkimi nastopi za televizijo. Vse skupine smo se postavile v dolgo kolono in se sprehodile po mestu. Sledilo je kosilo, popoldne pa je bilo v znamenju večernega nastopa. Tudi vreme nam ni bilo naklonjeno. Že med povorko je rahlo deževalo, med večernih nastopom, ki je potekal na prostem pa je začelo tako deževati, da se je nastop za nekaj časa prestavil in kasneje nadaljeval v dvorani zraven odra. Tako smo speljali prvi nastop, pa čeprav ne tako, kot je bilo sprva rečeno.

V nedeljo smo se odpravili k maši. Zraven nas so se maše udeležili tudi Dominikanci, Italijani, Poljaki in nekaj Nemcev. Mašo smo popestrili z zvoki pesmi iz različnih držav, Dominikanci pa so ob svojih zvokih celo zaplesali. Po maši je sledila kratka pavza- čas ko smo se malo spočili, nato pa nas je ponovno čakala povorka skozi mesto. Ta dan je bilo na ulicah ogromno ljudi, ki so prišli pozdravit vse nas-plesalce in godce iz različnih držav sveta. Lepo je ko veš, da te ljudje, ki so te prišli pogledat in te ob poti pozdravljajo, ti mahajo, občudujejo in komaj čakajo, da vidijo tvoj nastop. Zvečer je bil nastop ponovno na odprtem, vendar nam je tokrat vreme prizaneslo. Sodelovalo je kar 14 skupin- sedem tujih in več domačih. Nastop smo dobro odplesali in bili zelo zadovoljni, v naših očeh pa se je videlo zadovoljstvo ob aplavzu, ki smo ga bili deležni. Po uspešnem nastopu smo si zaslužili dobro zabavo in tako je tudi bilo. Naši muzikanti niso navdušili samo Nemce, ampak tudi ostale sodelujoče na festivalu, zato so nas organizatorji prosili, da bi igrali na večerni zabavi. In ker našim muzikantom nič ni odveč, so veselo poprijeli za instrumente in nam zaigrali, mi pa smo se vrteli ob njihovih zvokih. Tako je zabava zopet trajala do jutranjih ur, ko smo se utrujeni odpravili domov, v pričakovanju naslednjega dne.

Zaspani in utrujeni so smo že navsezgodaj odpravili na zajtrk, kjer smo si pridobili energijo. Nato nas je čakal ogled jezera in mesta. SchiederSee je ime jezera, ki smo si ga ogledali. Ob jezeru se lahko zabavaš v lunaparku, voziš s čolnom, pedolini, ladjo ali pa se okrepčaš v bližnji restavraciji, kot smo storili mi. Ker smo imeli dovolj časa, pa smo si privoščili še vožnjo z elektročolnom. V mestu smo se posladkali s sladoledom, nekateri pa so kupili še zadnje spominke. Ko smo se vrnili v dom, smo tistim folklornikom, ki so bili prvič z nami na turneji, pripravili krst in slavnostno zaobljubo. Da so si prislužili diplomo pravega folklornika, so morali skozi vrsto nalog, ki so bile kar zahtevne. Na koncu so krščenci priznali, da so se tega dne in krsta že cel teden bali, a navsezadnje le ni bilo tako hudo, saj so ga vsi uspešno prestali. Po krstu so bile na vrsti zopet priprave na večerni koncert, ki je bil zopet na prostem. Ljudi se je kar trlo, saj je bil to zadnji večer festivala, ki je v Nemčiji zelo znan. Nastop smo spet dobro izpeljali, na koncu pa so se vse skupine zvrstile na odru in smo se skupaj poslovili od gledalcev. V Nemčiji imajo navado, da se zabava zaključi s peko jajc, zato so tudi nam na zaključni zabavi postregli z njimi. Na zabavi tudi tokrat ni manjkalo plesa, petja in piva, pa tudi kakšna solzica se je prikazala, saj so se skupine začele poslavljati. Najprej so se poslovili Italijani, nato Dominikanci in nazadnje še mi, čeprav smo kasneje nadaljevali z zabavo do jutranjih ur. Ko se je začelo daniti, smo najbolj vztrajni začeli razmišljati o vrnitvi v dom, saj bi nam za na pot domov, kakšna urica spanja prav prišla. Po delno prespanem zajtrku smo spakirali svoje stvari in pospravili sobe, zložili vse v avtobus in se s težkim srcem poslovili od domačinov in gostiteljev.

Zopet nas je čakalo 16 ur vožnje in moramo priznati, da vzdušje na avtobusu ni bilo takšno kot pri vožnji na festival. Po šestih dneh obveznosti in zabave smo le omagali in se predali spancu, najbolj vztrajni pa tudi tokrat niso odnehali pri raznih norčijah. Domov smo se vrnili pozno ponoči, z lepimi spomini in novimi poznanstvi.

Če ne prej, pa se z Nemci zopet vidimo maja naslednje leto, saj smo jih povabili na festival Slofolk, ki ga organizira naša skupina skupaj s še tremi drugimi skupinami.

© Copyright www.FS-Artice.com | Made by Matej Kramžer